Grad Rihemberk oziroma Rihemberžani se prvič omenjajo leta 1230. Rihemberžani izvirajo iz Južne Tirolske - kraj Riffenstein - današnji grad Reifenstein blizu Sterzinga (Italija). Ime Rihemberk naj bi izviralo iz imena njihovega prejšnjega gradu in naj bi bilo sestavljeno iz nemških besed "riffe" in "berg" (greben - skalni rogelj in gora). Rihemberžani so od Goriških grofov dobili v fevd obsežne posesti v Vipavski dolini, okolici Gorice, na Krasu in tudi v bolj oddaljenih pokrajinah. Zadnji moški potomec rodbine Rihemberžanov naj bi umrl leta 1371. V 14. in 15. stoletju naj bi se posest skrčila na okolico Rihemberka z delom Vipavske doline in Krasa. Po smrti zadnjega goriškega grofa leta 1500 je postal grad Rihemberk last  Habsburžanov. Po letu 1528 (po nekaterih podatkih leta 1649) je prešel grad skupaj z zemljiško posestjo v dedno last rodbine Lanthieri. V njihovi lasti je grad ostal vse do druge svetovne vojne, ko so ga v noči z 22. na 23.7.1944 partizani minirali in požgali, da ne bi več služil sovražniku za postojanko. Vsa oprema je bila uničena. Grad po vojni počasi obnavljajo, vendar še vedno niso pozidane vse porušene zgradbe.

Ponekod je še vidna najstarejša romanska zasnova gradu. Za grad je značilen okrogel stolp iz 13. stoletja iz katerega je prerasel v razsežno bivališče s stanovanjskimi trakti baročnih značilnosti, z renesančnimi obzidji in vogalnimi okroglimi stolpiči iz 16. stoletja. V zgradbah je zaslediti tudi značilnosti gotike (grajska kapela...). Dokončno podobo naj bi grad dobil v 17. oz. 18. stoletju, ko je bil spremenjen v baročno rezidenco. Večje prezidave z romantičnimi prvinami obzidij naj bi izvedli tudi v 19. stoletju. Pod južnim pobočjem gradu je bil vrt z obzidjem, ki je delno še danes ohranjeno. Po značilnostih vhodnega portala sodi vrt v baročno obdobje gradu.
(podatki so zbrani iz različnih virov in so zgolj informativni)