BOHINJSKA PROGA
100 LET
1906 - 2006

O Bohinjski progi

Proga je izjemna. Najprej nas popelje z Jesenic po predalpskem svetu Gorenjske mimo Blejskega Vintgarja, Bleda in Bohinja, nato pa skozi Bohinjski predor v ozko Baško Grapo, ki je že na primorski strani, a še vedno obdana s strmim hribovjem. V Mostu na Soči proga prečka Idrijco po dolgem in visokem mostu ter se nato sreča s sinje modro Sočo, ki ji sledi do Solkana, kjer jo zadnjič prečka po Solkanskem mostu - velikanu. Proga je nato speljana mimo Gorice in Nove Gorice ter naprej proti Prvačini in Steskam po bolj ali manj ravnem terenu. Med Prvačino, Dornberkom in Steskami trikrat prečka reko Vipavo. V Steskah je ravnine konec in proga se začne strmo vzpenjati po levi strani hudournika Branice proti Rihemberku-Braniku in Štanjelu. Breg, po katerem se proga vzpenja, je v bistvu Kraški rob, ki se, še posebej, od Branika proti Štanjelu strmo spušča v dolino Branice. Vzpona je konec šele, ko proga pride iz predora tik pred postajo v Štanjelu. Od tu naprej teče proga po Krasu, marsikje skozi skalne useke in nazadnje skozi dva predora do Opčin, od koder se začne strmo spuščati proti morju in Trstu.

Progo so gradili med leti 1903 in 1906, priprave na gradnjo pa so tekle že od leta 1900. Otvoritev je bila že 19.07.1906, ko se je po progi z dvornim vlakom peljal avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Izredna težavnost terena je graditeljem povzročala številne težave. Kljub temu in glede na to da je bilo treba zgraditi številne predore, galerije, mostove in druge objekte, je bila proga zgrajena v razmeroma kratkem času.

Po drugi svetovni vojni je meja med Italijo in takratno Jugoslavijo progo presekala. Zaradi tega so na novo zgradili odsek od Krepelj do Sežane, kjer se je proga na domačem ozemlju priključila na progo Ljubljana - Trst. 

O izjemnosti proge pričajo sledeči rekordi:

• najdaljši predor v Sloveniji, to je bohinjski predor, ki je dolg 6327,40 m (prvotno 6339 m)

• najdaljši železniški kamniti most na svetu z lokom 85 m, to je solkanski most

• najstrmejši odsek proge v Sloveniji z naklonom do 26,7 promila med Prvačino in Štanjelom (največji naklon 26,7 promila je med km 105,639 in km 105,884 to je približno od izhoda iz predora Kuk v Braniku do signala A postaje Branik

• najvišji železniški most  - 30 m visok most čez Idrijco v Mostu na Soči oz. v Bači pri Modreju

Gradnja in otvoritev  železnice v Rihemberku - odlomki
(vir Kronika Rihemberka - Branika-1994)

"V katastrski občini Rihemberk sta bila zaradi težavnosti gradnje dva odseka. Prvega, od Stesk do Vasi, dolgega 3600 m, je gradila tvrdka Madile&Co. iz Celovca, drugega, od Vasi do čuvajnice v Grdem žlebu, dolgega 2800 m, pa je prevzela tvrdka Mayreder&Co. z Dunaja".

"V Rihemberku so začeli delati 21. oktobra 1903.... Na otvoritveni slovesnosti so pokali topiči, med govorniki pa je bil takratni Rihemberški župan Josip Pavlica."

 "Grobi so bili posegi v naravo, saj so nastali globoki useki, nasipi, dva mosta in trije predori. Za železniško postajo so morali izkopati in nasuti kar 130.000 m³ skal. Ker je železnica speljana po strmem pobočju, rodovitne zemlje niso uničili....." 

"Prvi vlak je pripeljal iz Trsta že 17. maja 1906, slovesna otvoritev proge pa je bila 19. julija 1906. Z Jesenic proti Trstu je po novi železnici peljal dvorni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom...... V Rihemberku se je ustavil ob 18.10. Pričakali so ga okrajni komisar, duhovščina, župani.... Govoril je župnik Štrancar, prestolonaslednik pa mu je odgovoril v slovenščini.....Hčerki Pavlice mlajšega, ki mu je izročila šopek, je podaril broško. Kot pravi poročilo je vlak odpeljal ob 19.05 ob navdušenih živijo klicih."